Organizator: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Kraj: Predavalnica v M hotelu, Derčeva 4, Ljubljana
Datum: 9 maj 2013, 16:00-20.00
V četrtek, 9. maja 2013 smo organizirali tretjo delavnico Mreže NVO 25x25, z naslovom »Naučimo se vključiti zdrav način prehrane v vsakdanje življenje«.
Vodila jo je Milenka Poljanec Bohnec, višja medicinska sestra, prof. soc. ped., zaposlena v Kliničnem centru, Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni kot edukator-zdravstveni vzgojitelj bolnikov s sladkorno boleznijo. Je vodja pripravnikov Visoke šole za zdravstvo, vodi tudi podiplomsko usposabljanje - izobraževanje s področja oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo za medicinske sestre in zdravstvene vzgojitelje, ki se ukvarjajo z vzpostavitvijo in izvajanjem zdravstvene vzgoje bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Je avtorica številnih strokovnih člankov, urednica in recenzentka večjega števila strokovnih publikacij ter strokovni in organizacijski vodja številnih strokovnih izobraževanj in šol.
Slika 1:
Delavnice se je udeležilo 12 udeležencev iz 8 nevladnih organizacij in ena študentka dietetike
Program je bil pripravljen tako, da so se udeleženci – predvsem sodelavci nevladnih organizacij, ki se profesionalno ukvarjajo s svetovanjem o zdravem načinu prehrane, naučili kako svetovati ljudem glede zdravega načina prehranjevanja. Najprej so se vsi udeleženi predstavili in povedali s čim se ukvarjajo ter česa bi se želeli na delavnici naučiti.
Predavateljica je udeležene poučila o osnovah zdravega načina prehranjevanja in sestave primernih jedilnikov. Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri vplivu na velik del prebivalstva, ki stremi k izboljšanju lastnih vedenjskih navad, za preprečevanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, na katerih nastanek, kot vemo, lahko sami, kot odgovorni za lastno zdravje, v precejšnji meri vplivamo. Pomembno pa je, da tisti, ki v nevladnih organizacijah poučujejo in svetujejo ljudem glede prehranjevanja resnično poznajo to področje in vedo tudi kam usmeriti ljudi, ko ugotovijo, da ti potrebujejo strokovno, zdravstveno pomoč. Velik dejavnik tveganja je prekomerna telesna teža in debelost, posedica niza napačnih odločitev, ki so sestavni del neustreznega, nezdravega življenjskega sloga. Med njimi so tudi napačne odločitve v prehranjevanju, večinoma napačna izbira živil, napačna predstava o „zadostni” količini hrane na krožniku, napačna priprava jedi, izpuščanje obrokov. Pomembno je vodenje dnevnika prehrane, ki bo edukatorju pomagal ugotoviti in odpraviti posameznikove pomanjkljivosti. Seznanili smo se z obt+razci za sestavo jedilnika. Celovit vpogled v vzorec lastnega prehranjevanja lahko deluje motivirajoče za spremembe, ker posamezniku odpre oči in pomaga uvideti večje napake pri prehranjevanju. Teoretičnemu delu o zdravem načinu prehranjevanja je sledil praktičen prikaz izračuna in sestave različnih jedilnikov zdrave prehrane. Prisotni smo se naučili in si tudi sami izračunali svoj bazalni metabolizem, količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje vseh življenjsko pomembnih funkcij v mirovanju. Vsak udeleženec je sestavil svoj primer jedilnika, po navodilih, ki se jih je naučil iz predstavitve. Pri načrtovanju individualno, energijsko odmerjenega jedilnika moramo upoštevati prehransko piramido, ki povzema veljavna prehranska priporočila. Piramida prikazuje razmerje živil v prehrani s poudarkom na zmanjšanju vidnih in skritih maščob ter zvečanju zaužitja količine sadja in zelenjave. V dnevni razporeditvi obrokov pa je priporočljivih 5 obrokov, ki naj bodo količinsko majhni in prilagojeni ritmu in vrsti dela, ki ga posameznik opravlja. Govorili smo tudi o pravilnem razmerju hranil na krožniku, predavateljica nam je predstavila vizualen vodič za velikost porcij – metoda „na oko”. Ob krožnik obvezno sodi kozarec vode, sveže iztisnjen sok limone, mineralne vode, nesladkan čaj. Le pravilno razporejena hrana enakomerno obremenjuje presnovo skozi dan. Najprimernejši razmak med obroki je dve ali tri ure, nato sledi dvanjasturni prehrambeni post. Pri izdelavi jedilnikov smo se naučili uporabljati preglednico hranilne sestave in energijske vrednosti prehrambene enote živil ter standardni načrt celodnevne prehrane. V priloženem gradivu je navedena vsa vsebina s tabelami v prilogi 1 so navedene tudi prehrambene skupine živil.
Slika 2:
