Poročilo z delavnice »Zdrav življenjski slog v družini«
Organizator: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Mreža NVO 25x25
Kraj: Predavalnica Krka, Dunajska 65, Ljubljana
Datum: 25. april 2013, 17:00-19.30
V četrtek, 25. aprila 2013 smo organizirali drugo delavnico Mreže NVO 25x25, z naslovom »Zdrav življenjski slog v družini«. Vodil jo je Viljem Ščuka zdravnik, ki je svojo profesionalno dejavnost usmeril v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja otrok in šolske mladine, se dodatno specializiral v šolski medicini, dispanzerski metodi dela in psihoterapiji ter opravil še štiri podiplomske študije, da je svojo strokovno dejavnost lahko usmeril v področje odklonov v vzgoji, čustvovanju, vedenju in v obravnavo psihosomatskih težav otrok in mladine. V Novi Gorici vodi Šolo osebnosti, ki je namenjena mladostnikom in njihovim staršem, študentom, odraslim posameznikom in strokovnjakom raznih smeri v gospodarstvu in negospodarskih panogah.
Slika 1:
Delavnice se je udeležilo 20 udeležencev iz 9 nevladnih organizacij in enega podjetja.

Predavatelj nas je najprej poučil o stanju v osnovnih šolah, ki med prvimi vzgajajo otroke, tudi za zdrav način življenja. Nevladne organizacije lahko s svojim delom ljudem približamo, jih naučimo sprejeti odgovornost za lastno zdravje in tudi odgovornost za zdravje drugih. To je najpomembnejša preventiva za preprečevanje nastanka različnih bolezni, za varovanje lastnega zdravja in za izboljšanje kakovosti življenja.
Ljudje spadamo sicer med sesalce, a naj bi se od njih razlikovali po sposobnosti ozaveščanja sebe in dogajanj v okolju. Te sposobnosti pa se naučimo od drugih, zlasti od staršev in učiteljev, ki nam posredujejo osnovne napotke za življenje (vedenjske vzorce). Če med napotki ni sposobnosti ozaveščanja sebe, bo ostal posameznik v življenju neozaveščen in ne bo znal obvladovati trenutnih hotenj, strasti, želja in potreb. Živel bo torej pretežno nagonsko – skoraj tako kot živijo ostali sesalci.
Pri takem človeku izstopajo v vsakdanjem življenju nagonske težnje, značilne za sesalce, npr.:
- težnja po lastninjenju,
- težnja po ugodju
- težnja po oblasti.
Ker pa so te težnje vezane na občutek ugodja, jih brez pomislekov ponavlja v nedogled: po nepotrebnem kopiči prevelike količine materialnih dobrin, nima mere pri prehranjevanju, opijanju, uporabi drog in lagodnem načinu življenja, hkrati pa teži po oblasti, premoči nad drugimi, gospodovalnosti in egoizmu. Pri takšnem življenjskem slogu se v telesu pojavi fiziološko neravnovesje, ki pogojuje bolezni srca in ožilja, presnove, prebavil, dihal, gibal in številne psihosomatske motnje, ki iz leta v leto naraščajo. Bolezen je tudi bolezen duha. Kadar prevladajo čustva nastopi problem (agresivnost, nemir, egoizem, idr.).
Zdravljenje naštetih motenj in bolezni je veliko manj uspešno kot preventivno uravnavanje zdravega življenjskega sloga. Osnova zdravja je ozaveščenost sebe, da bi se znali pri načrtovanju življenjskega sloga odločati odgovorno:
· nenehno usklajevati lastne življenjske ritme z biološkimi,
· znati odložiti trenutne zadovoljitve v korist dolgoročnim ciljem,
· biti v stiku s seboj in s tem ozaveščati dogajanja v sebi in zunaj sebe,
· znati živeti povezano in složno v neki socialni skupnosti.
Nevladne organizacije se moramo zavedati, da pri ljudeh lahko ozavestimo, da je človek ustvarjalno, odgovorno bitje, tudi za svoje lastno zdravje in zdravje drugih. Vsako novo vedenje je težko doseči, ker je zelo težko menjati vzorce – na primer prenehati kaditi, se nezdravo prehranjevati, urediti svojo telesno težo, prenehati piti alkoholne pijače. Ozavestiti jih moramo, da nas nezdrave navade veliko stanejo, ne le denarja za zdravljenje, tudi trpljenja in krajšega življenja (nas in naših najbližjih).
Pomembno je, da se ozavesti posameznik, da se zaveda samega sebe, da je sposoben imeti stik s seboj, obvladovati trenutna hotenja. Sreča je v tem, da je človek sposoben obvladovati svoje nagone. Že v šolah bi morali spremeniti model vzgoje, ne dovoliti permisivne vzgoje, ker se odrasli, ki izhajajo iz takšne vzgoje ne znajo spopasti s težavami v življenju. Nevladne organizacije lahko tu veliko naredijo s svetovanjem, z delavnicami (te je dr. Viljem Ščuka opisal v knjigi, ki jo je priporočil: »Država v megli«). Pomembno je predvsem delo z otroci, mladimi, ker si ti osnovne informacije pridobijo najprej od mame, staršev, potem od vzgojiteljev, učiteljev. Osnova ostane za vse življenje.